Analiza slovenske bančne panoge na spletu 2017
Iskanje novih poslovnih priložnosti v široki in hitro napredujoči se digitalni dobi postaja zapletena, a nujna strategija za razvoj in preživetje. V Sloveniji pametne telefone uporablja že 70 % prebivalstva in le ti samo še za 7 % zaostajajo za uporabo računalnikov. Želje in potrebe uporabnikov v bančništvu so močno zajadrale v digitalno obliko in smiselno se je vprašati, kako novim zahtevam komitentov sledi bančni sektor?
Ob zaključku analize slovenske bančne panoge, ki je potekala že 12. leto zapored, smo pripravili krajši povzetek ugotovitev in rezultatov na ravni celotne panoge bančništva.
Z analizo panoge smo začeli novembra in je trajala vse do začetka letošnjega leta. Vanjo so bile vključene vse slovenske banke in več izbranih tujih, preko katerih smo primerjali slovenski bančni trg s tujino in iskali trende, ki se pojavljajo pri digitalizaciji bančništva nasploh. V okviru analize panoge smo se dotaknili treh različnih področij in sicer so nas zanimala spletna mesta, mobilna spletna mesta in spletne banke.
Edina banka, ki je v analizi spletnih mest prejela boljše rezultate od tujega povprečja je NLB. Ta se z 72 točkami nahaja krepko nad tujim povprečjem (64) in svoji dve najbližji zasledovalki Sberbank (63) in Nova KBM (62) vodi za 9 oziroma 10 točk.
V okviru analize mobilnih spletnih mest slovenskih bank ugotavljamo, da tuje banke v povprečju vodijo pred povprečjem slovenskih in da se lahko s kakovostjo tujih bank primerjata le Sberbank ter NLB, ki sta prejeli več točk kot znaša povprečje tujih mobilnih spletnih mest. Dve od slovenskih bank celo nimata prilagojenih spletnih mest za prikaz na mobilnih napravah, BKS Bank in Hranilnica Vipava, zato v analizo nista vključeni. Najbolje ocenjenima bankama (Sberbank z 79 in NLB s 74 točkami) sledi 12 slovenskih bank, ki so se znašle pod tujim povprečjem, ki znaša 72 točk. Najbližje želeni meji se tako nahajata še Abanka in Hranilnica LON z 61 točkami. Kot primere pomanjkljivosti oziroma slabe prakse lahko smatramo rezultate, da ima samo 14 % mobilnih spletnih mest bank na prvem prikazu vstopne strani izpostavljeno klikabilno telefonsko številko. Opaženo je tudi, da je prvi prikaz prenasičen z informacijami ali pa da mu manjka izpostavitev spletne aplikacije za mobilno bančništvo.
Zgornji graf prikazuje razvrstitev slovenskih bank po skupnih ocenah vseh analiziranih sklopov. Kot vidimo, je najvišje uvrščena banka (tudi) letos NLB, sledita ji Sberbank in NKBM. Omeniti velja tudi primerjavo, kako so se v povprečju slovenske banke odrezale proti tujim. Samo prvo uvrščena banka (NLB), se v skupnem točkovanju odreže bolje od tujega povprečja, kar priča o tem, da je prostora za izboljšave na tem področju v Sloveniji, še precej.
Kljub temu je Uroš Žižek, vodja razvoja in raziskav v podjetju E-laborat in nedaven gost na Valu 202 v oddaji Poslovne krivulje, povedal, da gre pri slovenskih bankah zaznati povečanje vlaganja sredstev na področje digitalnega poslovanja in da se poslovni modeli počasi spreminjajo – vseeno pa sta ponudba in delovanje spletnih ter mobilnih storitev večine slovenskih bank še vedno preokorni in premalo sledita navadam uporabnikov. In kaj je formula za ”dobro” banko? Rešitev se po njegovem mnenju skriva v komuniciranju z uporabniki: ”Na spletu smo ljudje neučakani in zato informacijo želimo takoj, temu pa se morajo prilagoditi tudi banke in olajšati delo (potencialnim) komitentom.”
V zgornjem grafu najdemo primerjavo slovenske bančne panoge z analiziranimi spletnimi nastopi tujih bank. V vseh kategorijah v povprečju močno zaostajamo, se pa razlika skozi leta manjša in pozitiven trend navdaja z upanjem, da bodo slovenske banke v prihodnje postale digitalno bolj konkurenčne tujim. Leto 2018 bo tako, kot že nekaj let do zdaj, prineslo veliko sprememb in novih možnosti, ki jih je v videz in delovanje spletnih mest potrebno hitro ter kvalitetno integrirati. Pomembne vsebine ponudbe morajo postati bolj opažene in uporabniška izkušnja prijetna ter enostavna. Na vprašanje, kako uvrstiti tako veliko količino informacij v vedno manjši prostor na zaslonu je potrebno odgovoriti z enostavnostjo in preglednostjo ter s pomočjo analitike redno spremljati potrebe uporabnikov.
Rezultat celotne analize nakazuje, da slovenske banke pri merjenju spletnih mest za tujimi v povprečju zaostajajo za 14 %. Pri tem velja opozoriti na množico različnih segmentov, ki se morajo oziroma se lahko izboljšajo. Vsakoletne inovacije in napredek rojevata nova področja, ki jih je potrebno razumeti in obvladati, da se slovensko povprečje lahko zviša in približa želenemu.
